ZGODOVINA ŠOLE

Zgodovinski časovni trak ne more vsebovati vseh podatkov, izbrali smo samo nekaj najvidnejših, da bi si tudi današnji bralec vsaj v grobih obrisih predstavljal bogato preteklost.

Šolska kronika

ŽELJE PO NOVI ŠOLI …

Slavica Navinšek, ravnateljica 1996

Kolektiv na Šubičevi 1996

Boj za novo šolo (1996)

Članek o novi šoli (1998)

ZAČETEK GRADNJE 1997

Ob temeljnem kamenu (1997)

Gradnja nove šole (1997)

Ob temeljnem kamenu (1997)

OTVORITEV NOVE ŠOLE 1998

Otvoritev nove šole (1998)

Minister dr. Slavko Gaber (1998)

Otvoritev nove šole (1998)

Šolska telovadnica (1998)

7-Nova šola

ŠOLA DANES

IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST

Angela Boškin

Srednja zdravstvena šola Ljubljana, kot jo poznamo danes, je kompleksna ustanova, ki svoje delovanje utemeljuje z dolgoletno, več stoletij trajajočo zgodovino sorodnih izobraževanj. Ta zgodovina ni le zgodovina neke ustanove, ampak predstavlja razvoj različnih ustanov v različnih zgodovinskih okoliščinah, razvoj človeštva in človeka v perspektivi njegove skrbi za bližnjega. Pri tem so bile vpletene različne državne ureditve, ministrstva in skupščine, pa tudi posamezniki, ki so požrtvovalno skrbeli za razvoj zdravstva pri nas, kot npr. Angela Boškin, rojena 1885, slovenska pionirka na področju zdravstvene nege, ki ima velike zasluge za ustanovitev in razvoj zdravstvenega strokovnega šolstva.

Besedilo v nadaljevanju ne more vsebovati vseh podatkov ali vseh posameznikov, izbrali smo samo nekaj najvidnejših, da bi si tudi današnji bralec vsaj v grobih obrisih predstavljal bogato preteklost.

BABIŠKA ŠOLA V LJUBLJANI (1753-1960)

Zdravstveno šolstvo se je pri nas začelo razvijati z reformami cesarice Marije Terezije in prizadevanji zdravnika Gerarda van Swietna za ustanovitev babiških šol v Ljubljani, Celovcu (obe 1753) in Gradcu ter kasneje tudi v Trstu (1815).
Poleg ljubljanske babiške šole, kjer je bil ves čas pouk v slovenščini, so tak pouk imele krajše ali daljše obdobje tudi druge babiške šole. Ti nekajmesečni tečaji so potekali (tudi) v okviru mediokirurških študij na licejih oziroma na univerzi (Gradec), a bolj kot za začetke ženskega višješolskega študija je šlo za začetke ženskega strokovnega šolstva. S tem je povezana tudi vrsta slovenskih učbenikov za babištvo v Ljubljani ter Gradcu in Trstu.
Po letu 1919 so na ljubljanski babiški šoli podaljševali dotlej polleten pouk in 1927 uvedli 18-mesečno izobraževanje. Babiška šola, ki je bila med letoma 1948-1960 dveletna, je nato postala štiriletna. Šolo za medicinske sestre-babice pa so ob šolski reformi leta 1981 ukinili.
Ljubljanska babiška šola je morala večkrat menjati svoje prostore. Praviloma je bila vedno v ali ob porodnišnici. Kje je bil pouk takoj po ustanovitvi, ni znano. Od leta 1774 do 1783 je bil pouk najbrž v »Anatomski hiši« v Florjanski ulici 4. Od leta 1788 do približno 1809 so porodnišnico preselili v stavbo ob Dalmatinovi ulici, kjer je sedaj park pred sodiščem. Tu so se babiške gojenke šolale do potresa 1895. leta. Ob potresu so porodnišnico z babiško šolo namestili v zasilne barake ob porušeni stavbi. Že 1896. leta pa, ko je bila dozidana Deželna splošna bolnišnica ob Zaloški cesti, je bil ginekološkemu in porodniškemu oddelku ter babiški šoli dodeljen 3. paviljon. Tu so ostali polnih 27 let, to je do leta 1923. Leta 1922 so oblasti po zaslugi prof. dr. Alojza Zalokarja odkupile od Kranjske hranilnice stavbo in vrt bivše nemške sirotišnice ob Šlajmerjevi ulici 3 in jo do leta 1923 preuredile v »Bolnišnico za ženske bolezni«.
Po letu 1945 so postali prostori porodnišnice za obe ustanovi premajhni. Jeseni 1950 so dokončali leseni provizorij na vrtu porodnišnice, zgrajen pa je bil pretežno s prostovoljnim delom učenk babiške šole, ki so v enem letu opravile na gradbišču blizu 100.000 delovnih ur. Leta 1955 je bila tam organizirana posvetovalnica za žene. Že po enem letu je dobila posvetovalnica značaj javne zdravstvene ustanove in se preimenovala v »Dispanzer za žene.«

ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE (1960)

V šolskem letu 1960 se je babiška šola reformirala v štiriletno »Šolo za zdravstvene delavce ginekološko-porodniške smeri«.
Leta 1969 so ustanoviteljske pravice prešle na skupščino občine Ljubljana-Center. Leta 1971 se je šola preimenovala v »Šolo za medicinske sestre-babice«, Ljubljana, Šlajmerjeva ul. 3/a.

ŠOLA ZA SESTRE (1923-1981)

Avgusta 1923 je na predlog dr. Matije Ambrožiča, ravnatelja Zavoda za zaščito mater in otrok v Ljubljani, takratno Ministrstvo za narodno zdravje ustanovilo Šolo za sestre pri Zavodu za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani. S tem je bil položen temeljni kamen sestrski službi v Sloveniji. Pouk je trajal eno leto, absolventke so prejele naziv: otroška zaščitna sestra.
Tretjega marca 1929 je bila dovoljena ustanovitev šole, ki je prvo leto obstajala samo kot 6-mesečni tečaj, uradno ime »Šola za otroške sestre negovalke« je prejela leta 1938 in od takrat dalje je poslovala kot enoletna strokovna šola. Prve absolventke šole so se zaposlile predvsem kot otroške negovalke in vzgojiteljice v privatnih družinah, kasneje so se začele zaposlovati kot negovalke zdravih in bolnih otrok v zavodih zaprtega tipa.
Po vojni, v jeseni leta 1945, so šolo preselili iz Zavoda za zdravstveno zaščito matere in dece, jo odcepili od takratnega Dečjega doma in ji dodelili stare stavbe na Lončarski stezi 2 in 4 pri Ljudski kuhinji.
Leta 1951 je šola postala dveletna. Odslej je prejemala učenke, ki so dokončale nižjo srednjo šolo.
Leta 1959 se je šolanje podaljšalo na štiri leta. Šola je dobila tudi novo ime: »Šola za zdravstvene delavce za otroško zdravstvo«.
Leta 1963 je bila zopet preimenovana, in sicer je bila v register vpisana leta 1966 kot »Šola za otroške sestre«.
12. aprila 1967 je bila registrirana kot »Šola za medicinske sestre Ljubljana«.
Leta 1968 je štela že 8 oddelkov z 240 učenkami. Prostori na Lončarski stezi so postali pretesni. Na nekajletne urgence pristojnim organom je skupščina-občine Ljubljana-Center dodelila šoli nove prostore na Plečnikovem trgu 1.
V jeseni, s šolskim letom 1981/82, je, združena z gimnazijo v Mostah in z učitelji ukinjene babiške šole, pričela z izvajanjem nove reforme usmerjenega izobraževanja.

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA – Šubičeva 1 (1983-1997)

Srednja zdravstvena šola Ljubljana – Šubičeva 1 je bila pravna naslednica Šole za medicinske sestre v Ljubljani, Plečnikov trg 1, in Šole za medicinske sestre-babice v Ljubljani, Šlajmerjeva 3/a. Obe šoli sta prenehali z delovanjem 27. junija 1983 in se združili v Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, Šubičeva 1.
Leta 1984 se je cela šola preselila v prostore bivše gimnazije na Šubičevi, v šolskem letu 1990/91 pa se je v te prostore ponovno vrnila tudi gimnazija.
31. julija 1997 je vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi Srednje zdravstvene šole Ljubljana in Gimnazije Jožeta Plečnika, s tem pa je bila ukinjena prej enovita Srednja zdravstvena šola in gimnazija, Šubičeva 1, Ljubljana.
Medtem ko je gimnazija ostala na stari lokaciji, so se dijaki, učitelji in drugi delavci Srednje zdravstvene šole Ljubljana preselili v najemne prostore Srednje ekonomske šole na Roški cesti 2 in Trgovske akademije na Prešernovi cesti 6. Na ti dve lokaciji so se priselili tudi dijaki Srednje šole za farmacijo in zdravstvo s takratne Šaranovičeve ulice – program zdravstveni tehnik. Dijaki prvega in drugega letnika so zasedli proste učilnice na Roški, dijaki tretjega in četrtega letniki pa so imeli pouk na Prešernovi, toda šele v popoldanskem času, ko so drugi dijaki že zaključili s poukom. Pouk v specialnih učilnicah za zdravstveno nego so dijaki obiskovali na bivši Babiški šoli in na Srednji šoli za farmacijo in zdravstvo, pouk športne vzgoje so imeli v Športnem klubu Slovan na Kodeljevem. Praktični pouk je bil organiziran v klinikah Univerzitetnega kliničnega centra, Bolnici dr. Petra Držaja, Inštitutu za bolezni srca in ožilja, Inštitutu za rehabilitacijo invalidov, Onkološkem inštitutu, Psihiatrični kliniki in Domu starejših občanov Tabor. Knjižnica je ostala v prostorih Gimnazije Jožeta Plečnika, upravni prostori šole pa so bili v improviziranih prostorih na Roški 2.
V lokacijsko razdrobljeni Srednji zdravstveni šoli je za Slavico Navinšek prevzela vodstvo bivša pomočnica ravnateljice Tatjana Valant Veličkovič. Izjemne razmere zahtevajo izjemne ljudi, kar je ravnateljica Valantova bila, saj je kljub težkim razmeram pouk potekal dobro in po predpisanem kurikulumu. Fizična oddaljenost vseh pripadnikov šole je morda celo pripomogla k večji povezanosti med njimi. Ni mnogo učiteljskih zborov, ki bi imelo podobno izkušnjo.
Čez leta pa so ostali le lepi spomini na te težke čase in dober občutek, da smo uspešno delali z dijaki. Uspešno vodstvo Tatjane Valant Veličkovič pa je bilo pri tem ključno. Ob rednem šolskem delu je spremljala tudi gradnjo nove stavbe.

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA, Poljanska cesta 61 (1998)

V šolskem letu 1998/99 smo se preselili v novozgrajeno zdravstveno šolo na Poljanski cesti 61 v Ljubljani, ki jo je projektiral ATELJE pod vodstvom arhitekta Jurija Kobeta. Za ta projekt je d. i. a. Jurij Kobe leta 1999 dobil Plečnikovo nagrado.
Začetek šolskega leta 1998 je bil z odprtjem nove šolske stavbe na Poljanski cesti veličasten. Prvič v zgodovini slovenskega naroda je bila zgrajena stavba samo za izobraževanje v zdravstveni negi. Pri svečanem odprtju je bilo poleg ministra za šolstvo RS dr. Slavka Gabra prisotno tudi vodstvo Kliničnega centra in Zbornice zdravstvene nege Slovenije.
Leta 2007 je za ravnateljico Tatkano Valant Veličković vodstvo šole prevzela dotedanja pomočnica ravnateljice Marija Verbič. Pod njenim vodstvom je šola uspešno nadaljevala svoje temeljno poslanstvo: vzgojiti in izobraziti sposobne in odgovorne zdravstvene delavce.
Leta 2017 je postala ravnateljica mag. Silva Kastelic.

Viri

Šola za sestre: zdravstveno šolstvo na Slovenskem: razstavni katalog. Ureditev kataloga Branko Šuštar; prevodi Vladimir Meula, Manca Šinko. Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 1992.
Arhivsko gradivo in dokumentacija SZŠ Ljubljana.

SEZNAM ZAPOSLENIH OD 1997-2017

Od 1997 do 2017

RAVNATELJICE

Tatjana Valant veličković (1997-2007)
Marija Verbič (2007-2017)
mag. Silva Kastelic (od 2017)

ŠOLA DANES

Današnja Srednja zdravstvena šola Ljubljana je po letih še mlada, a kot naslednica preteklih izobraževanj na področju zdravstvene nege z bogato tradicijo, danes dinamična, z izkušnjami bogata, saj se ne boji nobenih izzivov, pripravljena na sodelovanje, komunikativna, vztrajna, delavna, z zdravim pogledom na življenje in z mislijo na prihodnost. Tudi zunanjost in lokacija nista zanemarljivi. Srce te ustanove, ki deluje na tak način, pa so seveda njeni zaposleni, ki svojim dijakom z vzgledom omogočajo zdrav razvoj.
Lepa zunanjost in prijazno okolje, s katerima se naši dijaki srečujejo vsako jutro ob prihodu v šolo, sta pomembna in pripomoreta k dobremu počutju. Šola je sodobna trinadstropna zgradba, ki je lepo vključena v zeleno okolje.
Seveda je in mora biti zelo povezana z ustreznimi zunanjimi inštitucijami. Zato je bila lokacija skrbno izbrana. V neposredni bližini šole so dijaški domovi, druge srednje šole, Zdravstvena fakulteta, Univerzitetni klinični center, druge klinike in inštituti. Na šoli imamo odlične pogoje za kakovostno delo in sprostitev, kar nam omogočajo udobne splošne in strokovne šolske učilnice, kabineti, telovadnica s fitnesom, zunanja športna igrišča, kuhinja z jedilnico ter lastna fotokopirnica.
Za izvajanje dobrega učno-vzgojnega procesa je poleg dobre in sodobne opreme nedvomno nujno tudi stalno usposabljanje učiteljev in iskanje novih, sodobnih metod pedagoškega dela. Zato na naši šoli vzpodbujamo zaposlene, da se dodatno izobražujejo na delavnicah, seminarjih, študijskih skupinah, konferencah in podobnih srečanjih, kjer usvajajo znanja iz svoje stroke in iz sodobne didaktike. Naši učitelji so avtorji in soavtorji vrste učnih gradiv, imamo tudi nekaj zaposlenih, ki so zunanji ocenjevalci ali pa sodelujejo v predmetnih komisijah za poklicno maturo.
Spričevalo naše šole pomeni možnost izbire tako zaposlitve kot nadaljnjega študija. Po uspešnem zaključku šolanja se naši dijaki lahko zaposlijo v zdravstvenih in socialnih ustanovah oziroma nadaljujejo šolanje na visokih šolah in fakultetah, bolničarji-negovalci pa v poklicno-tehniškem izobraževanju. Vsi dijaki pa na šoli pridobijo svoj prvi poklic, na katerega so ponosni.
Šola si je zastavila cilje v okviru svoje vizije in poslanstva ter si prizadeva za uresničevanje nalog, ki omogočajo kakovostno izboljševanje učno-vzgojnega procesa in vzporednih dejavnosti.
Naša posebnost je praktično izobraževanje, v okviru katerega odlično sodelujemo z vrsto zdravstvenih in socialnih zavodov. Poleg pouka za naše dijake izvajamo zelo bogat program interesnih dejavnosti na področju kulture, športa, stroke in ekskurzij po Sloveniji in tujini. Pri tem veliko skrb posvečamo razvijanju socialnih veščin in boju proti vsem vrstam odvisnosti, kot so motnje hranjenja, alkoholizem, kajenje in prepovedane droge.
Dijakov ne samo izobražujemo, ampak jih tudi vzgajamo, zato poudarjamo pomen skrbi za sočloveka, spodbujamo prostovoljstvo in dobrodelnost. Naši dijaki lahko obiskujejo vrsto izvenšolskih dejavnosti, sodelujejo v različnih projektih, zanje organiziramo delavnice …
Vsako leto nas obiskujejo gostje iz tujine in vedno smo se izkazali kot dobri gostitelji. Pa tudi sami se vsako leto pogosteje odpravljamo preko meja Slovenije, tako na ekskurzije kot v okviru praktičnega izobraževanja.